Ob vsem tem dežju se nama ni uspelo spraviti prej, še v petek, ko je bil prvi bolj suh dan, nama ni uspelo, zato je bil ponedeljek pravi dan za it v Kozjak. Ker nobeden od naju še ni plezal tam, čeprav je to na našem pragu, sva malo iskala dostop in se kmalu znašla pod steno. Moram reči, da je bila kar gužva, saj smo se dve navezi znašli za isto smer v ponedeljek zjutraj.
Najprej sva splezala Marandkanto in kot drugo še kombinacijo smeri Dišeče rože – Špilferderber in Bonifacijevega stebra.
Super zadeva, lepo opremljeno, dobra skala, lepi razgledi. Ko sredi smeri srečaš še mladega, lepega gada in je sončen ponedeljek, je dan kot se šika.
