Proti koncu lanskega leta se je med nekaterimi člani AK SG in AK Ravne začela porajati ideja o ponovnem napadu na Tonsai. To je sanjsko plezališče na Tajskem, ki ga moraš obiskati vsaj dvakrat! Tam se je 2006 mudila Ravnška Chang Thai ekipa, jaz sem bila 2015, David 2017, Wolf je pa pr desetem obisku nehal štet :). Edini član ekipe, ki je še čakal na razdevičenje v tem plezalnem raju je bil Maček.
Konec februarja smo se pomirjeni, da sta Tajska in Kitajska kar daleč narazen, odpravili na pot. Zjutraj smo se po Wolfovem načelu optimalnega izkoristka časa za moje in Mačkove pojme kr malo pozno spravli proti Ljubljani. Klemen je že nervozno klical na šiht, da v pondelk pride delat, ker bomo tk al tk letalo zamudli. Na srečo nam to ni uspelo in smo pravi čas sparkirali avto blizu Brnika in se srečali s celotno ekipo: poleg mene še Wolf, Maček, David, Sebi, Ruda in Domč. S kombijem so nas zateglni do letališča, na hitro smo se sčekirali in šli čez carino, tk da je blo pol na koncu cajta še za en pirček pred našim letom do Moskve. Na letalu je bila hrana po okusu mesojedih rusov: jagnjetina z rižem ali vegetarjanski meni s piščancem in mesno solato :).
Sledil je nekajurni postanek v Moskvi in nato daljši let v Bangkok. Tam smo se srečali še s Krevhom, ki se je prišel potepat po Tajski in se skupaj z busom odpeljali v center. Ob blagih malo čez 30 stopinj celzija in že po par korakih celi švicni smo otvorili odpravo v Gecko baru. Ko stopi Wolf v Geckota je tk, ko da bi priš Maček v čajnico :).
Po uvodnem tajskem krstu nas je naslednje jutro čakal polet v Krabi. To je mesto in provinca na jugu Tajske, za katero je značilna razčlenjena kraška pokrajina z apnenčastimi klifi, gostimi gozdovi mangrove in več kot sto otoki. Med njimi sta najbolj znana otoka Ko Phi Phi, kjer so snemali the Beach in Bond island – 007. Naš cilj – Tonsai in Railay beach, kjer so plezališča, je sicer na celini, ampak je dostopen samo s čolnom in že sama plovba do tja je čudovita. Pogled na visoke klife, iz morja kipeče kamnite stolpe, rajske plaže in otočke v daljavi te navda s hvaležnostjo, da si živ in lahko plezaš, saj je tam na stotine raznolikih smeri s šalcami, krimpi, previsi, kapniki, jamami…in opicami.
V nasednjem tednu smo plezali v številnih sektorjih, meni najlepši je bil One Two Three Wall in smer Ramazon 6a, kjer se moraš sredi stene obrnit, splezat na kapnik in nato naprej do vrha. Noro je bilo gledati pobe, ko so lezli Best Route of Minessota 6c, to je smer, ki se dviga sredi ogromnega vhoda v jamo in z robom gleda na najlepšo plažo Phra-Nang. Stene so čudovite, temperature pa tudi, tako da je v taki vročini, vlagi in soncu kar težko dolgo zdržat. Tako da zlezli smo, kar smo lahko zlezli, kar pa nismo, smo pa pochangali :). Po napornih dnevih smo ob izvrstni tajski hrani in hladnem pivu poslušali lokalni bend z neumornim kitarskim solitsom, zaigrali kako jengo in dobili novega kralja Tonsai-a v biljardu.
Pot nazaj je bila manj prijetna, saj nas je v Sloveniji že čakal novi korona virus. Plezalni trip na Tajsko v sodelovanju članov kluba AK SG in AK Ravne je bil uspešen, zabaven in nepozaben. Upam, da bo takšnih povezovanj in skupnih projektov v prihodnosti še več!
Iz samoizolacije: Katja Carli
Ekipa:
Sebastjan Janota, Domen Petek in Danilo Vrčkovnik AK Ravne
Klemen Maček, Dejan Ilič in Katja Carli AK Slovenj Gradec
David Markovič
-
- rpt
-
- fbt
-
- rpt
-
- fbt
-
- rpt
