Glede na letošnje vreme…in lansko…je treba izkoristit in it, takrat ko je…oz. takrat ko vsaj ne lije z neba. Tudi v četrtek in petek je bilo tako: V četrtek tek na Uršljo, da se vsaj malo zluftam od praznikov in zvečer streching, v petek pa iskat sneg, ki ga je celo na Uršlji bore malo…Z Janezom sva ga šla iskat na Dleskovško planoto na Lučami in našla še vse kaj drugega: najin cilj je bil povzpeti se na Veliki vrh, a nama je to preprečil zelo močan veter, sam sicer težko ocenim, koliko je pihalo, a Janez, ki je novopečeni windsurfer, bo že vedel in mu namenil je nad 100 km/h!? lahko skromno dodam, da je res močno pihalo in da tudi toplo ni bilo. Izlet sva zato zapeljala na Dleskovec, od koder sva smučala proti zahodnemu vetru s pomočjo poganjanja s palicami, da sva uspešno pridrsela do roba nad Planino Jezerce, malo smučanja po snegu, ki je kar naenkrat postal južen in težek, malo poganjanja tudi navzgor, precej lomastenja po hosti, ker snega letos precej hitro zmanjka in še malo (več) hoje nazaj do avta, da je mera polna. “Boljš kot nič!” sva rekla in šla na pico.
Da dan ne bi šel prehitro v nič, so popoldan sledili še opravki doma, prvi trening karateja v novem letu, da malo pretegnemo noge in roke, zvečer pa še tečaj plezanja za odrasle. Ker z našimi tečajniki nismo počivali niti čez praznike, ampak smo izvedli dober trening v petek na mali stenci, smo si tokrat privoščili dober kondicijski trening, da malo pokurimo praznične sladkarije. 50 minut intenzivne vadbe je bilo dovolj, da so bili tečajniki primerno pohlevni pri učenju vozlov, s čimer smo petek tudi zaključili.
Dva dni dežja včasih niti ni tako napačnih, zlasti, če bi rad dokončal 560 strani dolgo knjigo Podmornica ali Das Boot, ki nekako sovpada v tole vreme, če so mišice boleče in bo naslednji teden spet lep.
