Guess who’s back, back again…
Ja hudiča boste rekli, a ne. Ma ste že malo pogrešali en tak zapis, pa morm rčt, da mi res ni ratalo kaj napisat. Ko sem bil pri nekak pri času pa nisem imel volje. Na silo neka delat pa tud ne gre. Isto ko pri plezariji, posiljeno pač ne gre, al pa ni lepo. Tk ko je Čujo enkrat reko: “Bolš lepo past ko pa grdo zlest.” Tu je zdaj tud mal dileme. A če grdo zlezeš, pol nisi zlezo? Al to pomeni to, da bi kak Sharma, Graham al pa Klančnik lepš zlezo, rezultat bi bil pa isti? Ka pa veš… No, js nikol ne bom tam, tk da sem zadovoljn s tem, da pač kaj zlezem, ne glede na estetiko gibanja in gibov.
Tkle, pa dejmo z novicami iz domačih logov. Ena bolj pomembnih je zihr ta, da na Selah ni več smeri, ki še ne bi bla zlezena. Za tale fakt je poskrbel Klančnik, ki je 19. dne velikega srpana, ob 19:54 (tkle pravi zabeležen datum in čas fotografije zmagoslavja na vrhu smeri) zlezel projekt, ki zdaj to ni več in ga poimenoval Rok’n’Rolla. Smerko je ocenil z 8b+ in to je zaenkrat najtežja smer v našem lokalnem plezališču. Bravo Rok! Valjda sem za preplezano smer zaslužen tudi jaz, ker sem mu z različnimi besedami vzpodbude dvigal moralo. No, pa z vižami znanega ansambla Prodigy tudi. Ob tem se naj še pohvalim, da je to moja prva 8b+ smer, ki sem jo zihral, na žalost mi ni ratalo sajtat, tk da si pišem samo red point. Bo že bolš.
Iz domačih logov je tudi ta novica, da je Rok Malek v Mislinji zlezel drevo, ocene še ni, ker moramo določiti uradno lestvico težavnosti za plezanje na drevesa. Pomagal si je s tehniko, tk da js bi na oko dal IV+/III, A0, Drevo V-.
Mesec avgust je bil tudi v znamenju preurejanja in remonta naše balvanske stene, kar ste člani kluba lahko opazili tudi v vaših e-poštnih nabiralnikih, ko sem vsake toliko časa poslal kakšen e-mail z obvestilom o delovni akciji. Udeležba na akcijah je bila overall kr kul, je pa mal zmanjkalo volje za finiširanje (šravfanje grifov), tk da je to pol Perc sam rihtal. Steno smo malenkost preuredili in je spet pripravljena na treninge, da se pa fajn lest, tud našravfana je super, za vsakega nekaj! Še enkrat hvala Čujotu, da je posodil kombi in pa vsem ostalim, ki ste pomagali pri realizaciji remonta!
Tečajnice so avgusta organizirale tudi plezanje s piknikom. Za plezanje sta bili določeni 2 lokaciji – Železna kapla in Kotečnik. Po hitrem pregledu vremenske napovedi sem sam sicer predlagal Kotečnik, pa so se punce same odločile za Železno in ker se nisem želel vmešavati v samo organizacijo, sem se samo prepustil toku vikenda. In smo šli. No, v bistvu smo se pred odhodom vsi skupaj dobili pri Barbari in Andreju, kjer smo spili kavo – tam je bil kasneje tudi piknik. Čudovit plac! Tk da hvala vama. V glavnem, po kavi smo zjutraj štartali za Železno in po slabi uri vožnje tja tudi prispeli. V nalivu. Smo malo posedeli v avtih in se gledli, js sem lahko vmes navrgel kakšen komentar v stilu: “A sem vam rek?” in “3x sem vam povedo da bo skesno vreme…” in “Js sem tk vedo.” To sem vse skupaj podkrepil še s kazanjem s prstom na dotične osebe.
V glavnem, po nekaj minutah naliva in po tem, ko je vsako upanje o suhi skali počasi umrlo, smo se odpravili nazaj proti Sloveniji. Pa ja, sej glavno je druženje, ni kaj. Na poti do Andreja in Barbare smo se ustavili še v Lavamundu, češ tu smo, tej pa gremo vsaj neka zlest. V plezališču smo srečali Skerija z družino, Simono in enga ljubljančana, ki si je zgleda prilastil celoten plac. Zlezli smo par smeri, potem je nebo izlilo svoj gnev še tam, mi pa smo šli na piknik in tam preživeli preostanek dneva. Hvala Andrej in Barbara za gostoljubje.
Še ena pomembna, Malek je v plezališču Mislinja navrtal in uredil pravo pravcato ferato do drugega sektorja. Zdaj se lahko čisto spodobno sprehodiš do previsov in prečekiraš kk to vse skup zgleda. Ferata je sicer dolga 15 metrov, da ne bo imel zdaj kdo pred očmi kakšnih par 100 metrskih podvigov.
Vsi po malem plezamo naokrog in smo prisotni tk ko vedno, od Železne kaple, Rabnesteina, Kota nad Prevaljami, pa do Črete, Kotečnika in vmes. Kje vmes? V Lipju! V Lipju se je uredilo novo plezališče. Uredilo se je v sklopu seminarjev za opremljevalce smeri, katerih sta se udeležila Žužel in Janez. Smeri so kr spodobne, težavnosti pa tud. Lahkih smeri je bolj malo, tk da je plezališče bolj primerno za nekoga, ki pleza že kakšno leto. Plezališče je lepo urejeno, vsi bodoči obiskovalci pa morajo na glavi nositi čelado, ker tu in tam še obstaja možnost, da kakšen plezalec sproži projektil ali dva, ki bi lahko povzročila kakšno buško ali rano, če bi zadela betico, pa naj bo ta še ne vem kako trda.
Perc in njegovi varovanci so že davno začeli s treningi in tudi tekmami. Na tekmah so se zelo izkazali, kar si lahko preberete v Percovem prispevku.
V Slovenj Gradcu je v septembru potekala otvoritev Športnega parka Janje Garnbret, katere smo se udeležili tudi člani kluba in naši varovanci – Zoja, Eva in Denis, ki so na sami otvoritvi demonstrirali vaje, ki jih lahko delamo na štangah. Športni park se nahaja pri MKC-ju Slovenj Gradec.
No pa še to, na včerajšnjem “skupnem” plezanju v Boulderami v Celovcu se nas je nabralo kr lepo število. Da nismo bli tam samo Slovenj Gradčani, so število slovensko govorečih višali še Ravenčani, Tržičani in Škofjeločani. Spet smo okupirali center. Luštno je blo!
Maj in David napadata Toplo in js se že kr mal veselim dne, ko bo en od njiju poslal sporočilo, da sta zlezla. Ka pa lezeta? Vam bom povedal, ko bota sfiniširala projekt.
Sašo leze dolge po Avstriji, tud Janez se mu je parkrat pridružil. Perc leze po naših Alpah in mal tud drugje po Evropil, Klančnika je polno celo Pohorje, od Oplotnice do Lovrenca. Boštjan in Katja sta bila v Trenti, Žiga in Blažka po celi Sloveniji, naše nove polnopravne članice so tud kr aktivne, ostali se pa javite kaj, da bomo vedli kaj se dogaja.
To je to zaenkrat, prispevek o Daonetu je že na tričetrt spisan, pa ga morm še dokončat. Tk da zdaj pa res bo, čeprav bo že 2 meseca od tega.
Se beremo spet čez upam da manj kot mesec dni. Predvsem pa upam in si želim, da se vsi skup mal podružimo v kakšnem plezališču.
Rok’n’Rolla 8b+ 
