Včeraj

Ponovni zagon AK Slovenj Gradec se je začel po letu 1990 kot organizirana oblika plezanja. Posamezniki so s svojo dejavnostjo delovali tudi prej, bodisi v drugih klubih ali pa individualno. V tem času je bil najbolj aktiven Sašo Prosenjak, ki je kot študent v Mariboru opravil nekaj pomembnih vzponov, bil pa je tudi član državne reprezentance v športnem plezanju.
Leta 1991 je Franc Tamše opravil izpit za gorskega vodnika in ko je leta 1997 ZGVS sprejeto v Mednarodno zvezo gorskih vodnikov, postane gorski vodnik z mednarodno licenco.
Leta 1993 se pojavi zamisel o ponovni oživitvi plezalne aktivnosti v širšem smislu. Zanimanje za klasični alpinizem je bolj klavrno, zato pa se v svetu in tudi v Sloveniji vse bolj razvija nova oblika plezanja – športno plezanje. Tako skupina zanesenjakov ustanovi ALP. KLUB, kot odsek pri Planinskem društvu Slovenj Gradec. Njihova prva naloga pa je postavitev umetne plezalne stene v športni dvorani v Slovenj Gradcu.
Matjaž Zanoškar, Franc Tamše in Rajko Štaleker kot nosilci akcije, ob podpori ljudi iz športnega življenja v občini, matičnega PD Slovenj Gradec in nekaterih dobrotnikov v zelo kratkem času zgradijo plezalno steno in že spomladi 1993 se na njej organizira državno prvenstvo za srednje kategorije. Na tem tekmovanju že sodelujejo mladi plezalci iz našega kluba ( Peter Barl, Matej Paradiž ).
Začetni ogromen naval mladih na plezalne treninge takratnemu trenerju Sašu Prosenjaku večkrat pošteno načne živce, vendar se z disciplino, neomajnostjo in vztrajnim delom začnejo kazati tudi prvi rezultati.
Tudi alpinistična dejavnost v tem času ni zapostavljena, saj pozimi leta 1993 Sašo Prosenjak in Zala Žaže opravita zimsko ponovitev smeri Ivo Reya-Zmaj v Ojstrici, Franc Tamše leta 1994 sodeluje kot inštruktor v šoli za gorske vodnike v Manangu v Nepalu, člani kluba pa v tem času opravijo preko 150 alpinističnih vzponov in turnih smukov.
Kot je bil v začetku velik naval, je bil kasneje takšen tudi osip, na klubu ostanejo štirje mladi plezalci, ki izstopajo po zagnanosti – Rok Šisernik, Andrej Štalekar, Boštjan Temniker in Peter Jeromel. Vodi jih Sašo Prosenjak in takrat dosegajo na tekmovanjih vzpodbudne rezultate. V svojih kategorijah se uvrščajo med 5. in 10. mestom v državi.
Od takrat naprej se vsako leto organizirajo začetni in nadaljevalni tečaji ter plezalni tabori za mlade plezalce v Ospu, Arcu, Paklenici in drugje.
Leta 1996 Sašo Prosenjak prepleza smer z oceno 8a, kar ga v tem času uvršča med najboljše v državi.
To spodbudi tudi mlajše plezalce, da nadaljujejo s svojim delom in kmalu prevzamejo odgovornost treningov na svoje rame. Takrat začnejo s plezanjem mladi upi, kasnejši zmagovalci tekem državnega prvenstva in sedaj že nekaj časa stalni člani mladinske reprezentance v športnem plezanju, Luka Tamše, Aleš Jurjec, Žan Grešovnik, Rok Klančnik, Miha Britovšek, Jan Perše.
Sprva jim ne gre najbolje, vendar so s trdim delom in vztrajnostjo njih samih in njihovih trenerjev – Tamše, Štaleker, Temniker, Jeromel, dokazali da je treba nanje računati, saj začnejo kot po tekočem traku osvajati najvišja mesta v državnih in evropskih prvenstvih.
Seveda na klubu plezajo tudi drugi plezalci, ki se s plezanjem ukvarjajo bolj rekreativno in krog le teh je vedno večji, prav tako staršev, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč vedno, kadar je potrebno.
Za kvalitetno in strokovno delo je potrebno znanje, zato Jeromel leta 1997 opravi izpit za Inštrukotrja športnega plezanja, kasneje pa še izpit za alpinista in še dve leti za tem izpit za alpinističnega inštruktorja.
S tem se v sodelovanju z Alpinističnim klubom Ravne na Koroškem organizira tudi Alpinistična šola, ji smo jo kvalitetno zastavili in tudi uspešno realizirali. Poudarek smo dali predvsem na varnosti in skupnih turah, ki jih je bilo res veliko, tako da je sedaj tudi v višjih stenah Koroške kar živahno.
Tudi na področju zagotavljanja pogojev za plezanje v klubu v teh letih nismo mirovali, ampak smo uredili plezališče na Selah (varovanje, dostop, poti, parkirišče, balvani), spomladi 1999 pa smo v trim kabinetu v športni dvorani z lastnimi sredstvi zgradili malo plezalno steno, ki pa bo v bližnji prihodnosti potrebna temeljite prenove, saj ne zadostuje več za trening vrhunskih tekmovalcev.

V privatni režiji je nastalo v okolici Slovenj Gradca več malih plezalnih sten, ki omogočajo dober trening za tekmovalce, dopolnjujemo pa jih tudi s plezanjem v sosednji Avstriji, v plezalnih centrih, ki nudijo res vrhunske pogoje za trening.
Pomagamo tudi pri opremljanju novih smeri v Burjakovih pečeh, raznih delovnih akcijah pri urejanju plezališč
Ukvarjamo se z vsemi zvrstmi plezanja, posamezniki delujejo na svojih področjih. Kar nekaj je plezalcev s preplezano smerjo z oceno 8b v plezališčih, preplezanimi balvani težavnosti do 8a, preplezani težki slapovi v Sloveniji in Evropi, udeležbe na tekmah državnega pokala v lednem plezanju ( skupno 5. mesto Jeromel Petra v težavnosti v sezoni 2004/05 ), dolge alpske smeri po celi Evropi in Patagoniji,Kirgiziji (Šisernik, Jeromel, Hrastelj, Apat ), ne moremo mimo turnega smučanja, ki postaja vedno bolj popularno in seveda klasičnega alpinizma.

Peter Jeromel je svoje izobraževanje zaključil za najvišjim možnim nazivom na področju gorništva, saj je leta 2010 opravil mednarodno licenco za gorskega vodnika in tako so gore postale njegova pisarna.

Rok Klančnik se je skozi leta razvil v enega naših najboljših balvanskih plezalcev, ki vztrajno podira meje mogočega, Maja Apat je v letu 2010 prejela nagrado za izjemne dosežke v alpinizmu od Planinske zveze Slovenije, in v letu 2011 opravila državni izpit za alpinista. Enak izpit je leta 2010 opravil Miha Hrastelj.

Naši člani se vsako leto odpravijo plezat tudi izven Evrope. Patagonija, Kirgizija, Aljaska, Argentina, Čile, Kalifornija, Južnoafriška Republika, so samo ene izmed destinacij, kjer so plezali naši člani.

Leto 2011 je za vse nas pomenilo hudo izkušnjo ob izgubi dobrega prijatelja, soplezalca, človeka silnega duha in neusahljive energije – Roka Šisernika- Štrankla

Rok, tvoja vizija ostaja in mi jo peljemo naprej, vedno, ko primemo grif, te vidimo ob sebi in ti nas spodbujaš! Veš, da si in boš vedno z nami!