Tabor v Rovinju sem organiziral že tolikokrat, da sploh ne vem, ali je bilo kaj novega….hm…ko pa dobro premislim, pa…ja, bilo je nekaj novosti, predvsem je bilo obilo otrok, zato je bilo vzdušje precej bolj otročje, če že ne vsaj glasno – za to je poskrbela šesterica otrok s poglavarjem Denisom na čelu in malo Reko, ki je capljala za njimi. Novo je bilo tudi to, da je Perc ne samo napeljeval smeri, varoval, pobiral komplete, komentiral dogajanje in dajal koristne in nekoristne nasvete, skrbel za otroke in nasploh zorganiziral stvari tako kot se šika, ampak tudi postal žar mojster. Menda so bili čevapi dobri – slišal sem, da so jih po Rovinju ponujali še v torek – da o hrenovkah sploh ne izgubljam besed. Do sitega se je najedel tudi štirinožec Lan, saj je kar nekaj čevapov končalo v oglju – seveda po nesreči. Novo je bilo tudi to, da smo si med plezanjem vzeli kafe pavzo, Zala je skuhala kavo, Dejan izdelal skodelice, pili pa smo jo vsi. Eni so izkoristili celo gokart za krog ali dva, eni smo odtekli jutranji jogging, spet drugi pa so jo od kampa mahnili peš v Rovinj in potem celo nazaj….tudi to je bilo prvič in nedvomno tudi zadnjič, saj menda ni tako zabavno kot se zdi še v kampu ali ko v starem delu Rovinja ližeš vanilijo s čokolado. Novo je bilo tudi to, da nas je bilo vseh skupaj menda celo devetnajst, čeprav, kolikor se spomnim, nismo nikoli bili vsi na enem mestu – včasih smo se iskali, včasih smo se kopali, včasih smo plezali, drugič smo se izgubljali. Vse ostalo je bilo enako kot prejšnja leta, ja psi so še vedno lajali, bili so tudi komarji in sonce je zjutraj sijalo na šotor… Če pa vas zanimajo podrobnosti, si preberite prispevke izpred prejšnjih let.

 

Hvala Andrej za slike in vsem, ki ste prišli, za družbo!

 

Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.