V pričakovanju na lep vikend, ko se bomo končno malo spočili od šihtov, smo se v petek zjutraj po hitrem postopku nabasali v prepoln avto plezalske in kamping robe. Vožnja po tem in onem ovinku skozi to našo prečudovito pokrajino je hitro minila.
Za šotor postavit smo si izbrali kamp Jelinc, kmetija Jelinčič. Na te mestu naj omenim, da smo bili zadovoljni s to izbiro. Placa je bilo dovolj, sence tudi.
Ko smo znosli vso robo na naš plac smo se najedli domačega kruha in paštete, nakar smo se odpravili na bližnje plezališče Pri Plajerju. Vožnja z avtom iz kampa do parkinga traja cca 4 min, potem pa še ene 5 min hoje do stene. Ne vlko. Plezališče je dopoldne v senci, nekje do 13. ure si kamot tam, potem se pa že začne norija na soncu.
Prvih nekaj smeri smo namenili spoznavanju s skalo. Meni osebno se je kr dopadlo. Smeri je dovolj, da se za vsakega kaj najde. Po terenu je odvrženih še nekaj balvanov, tk da je res pestro. Plezališče ima tudi svojo maskoto, osla Donkija, kot smo ga poimenovali. On čuva naše stvari, vsake tolko pride mimo pa pregleda robo, a je še vse tam.
Plezali smo dopoldne in zvečer, razen v nedeljo ko smo se popoldne pospravili proti domu. Nekaj se nas je nabralo, 10 odraslih in 7 otrok. Ko nismo plezali smo se družili v kampu, kuhali špagete, pekli palačinke, igrali karte. Bilo je res fino. Bomo še ponovili 🙂 🙂
