Včeraj sva nekaj poskušala splezati v Rote Wandu, samo se nama pri 0 stopinjah, oblačnem in vetrovnem vremenu ni dalo zmrzovati, zato sva se ukvarjala z drugimi zadevami. Danes sva skoraj ponovila vajo, zjutraj mrzlo in oblačno, potem pa je naju vreme na srečo presenetilo. Zavila sva v Klemenčo peč in tam v dobrem vremenu in popolni samoti splezala Veselega štajerca. Ker je bil, bi rekli mladinci, pravi frikšn mi je smer uspelo splezati na pogled, Zala pa si je v detajlu malo pomagala z tehniko. Še najbolj zoprn je prvi raztežaj ,ki te hitro spomni kakšna je narava plezanja v tem koncu. Je pa zato najtežji raztežaj (pa tudi drugi in tretji nista slaba) izjemno lep in se splača potrudit do njega. Ocene po raztežajih: IV,VI,VII,VII+/VIII-. Smer je v celoti opremljena, rabiš sam komplete in nekaj dolgih zank za podaljševanje.
