> Domov / frikanje / Vipava ali kratek dvodnevni plezalni vikend

Vipava ali kratek dvodnevni plezalni vikend

Po vseh dogovarjanjih, mailih, telefonih, smsih, dogovorjenih prevozih, spremembah, preverjanjih vremenske napovedi (virtualno in v živo), slabi volji in usklajevanjih v smislu “tresla se je gora, rodila se je…miš!” smo se v soboto popoldan štirje (pet) le odpravili proti Primorski.

Kratek postanek v Ljubljanskem BTC, kjer je Simona postala ponosna lastnica novih 5.10 plezalk, magnezij vrečke, nove bele kroglice in debelega armafleksa, ki pa na koncu menda niti ni bil tako mehak, kot je kazalo sprva, nas je prepričal, da si sploh ne želimo biti v tej betonski džungli, kjer te mimogrede podere kakšna mladenka z osmimi vrečami z Emporiuma v obeh rokah in na hrbtu ali ljubljanski japi s svojim kvazi črnim ultra spimpanim bemferjem, za katerega mu je denar posodila stara mama iz Haloških Goric.

Po pobegu iz Ljubljane, smo ravno pravi čas prišli v kamp, da smo po svetlem postavili šotore, se razgledali po okolici, uživali ob sončnem zahodu in pošteno povečerjali. Ko so večerni pogovori ob kuhalniku, ki je tokrat zamenjal piramidni taborni ogenj in roštilj, prešli na grozljivke, duhove in podobne paranormalne teme, se je oglasil še mlad srnjak (ali lisjak?), ki je vsemu vzdušju dodal še primerno zvočno podlago.

Nedeljsko jutro ( brez dežja) je minilo v znamenju zajtrka z vsemi vrstami namazov v smislu ” pa šteta bi bilo ovo baciti”, pravega čaja in dobre kave – dobri temelji za cel dan plezanja, ki so bili pred nami.

Preplezali smo precejšnje število kratkih in daljših smeri (brez dežja), malo  pili, skoraj nič jedli, sam plezali, proti popoldnevu (brez dežja) nas je razveselilo še sonce in pa seveda zaslužena pica v starem mestnem jedru Vipave, da smo preživeli pot nazaj. O mavrici, ki je segala do mašine našega avta in kupu zlatnikov, ki smo jih tam našli ob prihodu domov, pa ob naslednjem tabornem ognju, pardon, kuhalniku.

Simona, hvala za fotke in Grega, zdej vem, da gre koza na sol in da niso vsi krapi enaki.

 

Upam, da kmalu spet!

 

Peter

 

Komentiraj

Scroll To Top