Čeprav v dolini že strašijo piciklisti in motoristi, babice nabirajo regrad in mali otroci pridno prinašajo zvončke mamam (in damam) za dan žena, so vrhovi in doline pod njimi še vedno zaviti v belo odejo, smučke pa so še vedno stalna navlaka v prtljažniku avtomobila.
Lepo je spit kavo na terasi, malo nastavljati obraz pomladanskim sončnim žarkom in reči pomladi dober dan. Če pa se odločimo vstati malo bolj zgodaj, lahko vse to storimo zelo podobno, le s to razliko, da imamo za sabo že par ur turne smučarije, kakšno kapljico prelitega znoja in kak vrisk veselja ali dva ob perfektnih snežnih-vremenskih razmerah na jutranji turi. Tema pogovora na terasi ob kavici (ali ponavadi pivu) potem ni, kaj vse se je zgodilo v Baru, na Big Brotherju ali kaj je povedal Mario ali Bizovičar v Nedeljskem popoldnevu ampak kak je bil ta in ta zavoj, kako bi bilo bolje (ali lažje) izpeljati kak zavoj in ali je bila tista bela ptica, ki si jo videl jerebica ali divja kura…. in seveda, kam se gre čez dan ali dva, saj je seveda nujno treba izkoristit sneg in mraz, kolikor ga je še ostalo, saj se bomo, kot bi mignil spet pogovarjali, kako dolge so kolone na Cres in zakaj morajo cestarji letos spet v glavni turistični sezoni popravljati to preklemansko avtocesto na kateri se mi ravno v tem trenutku nahajamo in si zaželeli vsaj malo hladu in snega…
Perc, če boš knjigo keda piso… što bom js tut prebral 😉