V dolini že cvetijo zvončki, v gorah pa še prava zima. Letos sicer z malo manj snega kot ponavadi, sicer pa vse po starem. Treba je samo it pravi čas, da odjuga ne pobere še tega ledu kolikor ga je. Čeprav sem bil letos že trikrat v amfiteatru pod Prisojnikom, je bilo vedno bolj službene narave, zato je bilo nujno it pogledat še v “prostem času”.
Za vstati v petek zjutraj ob 4.15 je bil ravno pravi čas. Na parkingu nobenega avta in cel amfiteater, vseh pet slapov sva imela samo zase. Da naju kdo slučajno ne prehiti, sva se zakadila naravnost v Centralca, ki je bil preprosto rečeno, idealen do vrha. Po par spustih in hitri malici je bilo treba nujno še enega, zato sva izbrala Srednjega, ker je bila v Desnem slapu ena naveza – hm, v soboto jih je bilo najbrž v vsakem po vsaj pet… Desni je malo bolj položen od Centralca, zato je bilo malo kopanja po snegu, malo razmišljanja o linijah vzpona in podobno. Vseeno super plezarija in fantastičen dan, ki se je končal z nujno kavo in borovničevim štrudlom v Koči na gozdu. Petek je pač dan za zadetek.
