Dragi moji,

Naš planet bo zopet resetiral števec pri nekje 939.200.000 kilometrih. Kje ga bomo resetirali mi?

Letos je kar malo manjkalo teh zapisov in bi si človek za božička celo zaželel, da še kdo drug spiše kakšen prispevek.

V glavnem, kk ste kaj? Bomo mal osvežili dogajanje v zadnje pol leta? 😀

Po pikniku na kmetiji Adam (Joc in Lena, hvala še enkrat!) smo rekli, da bomo šli na tradicionalni tabor v Rovinj. Naplezali smo se, število je bilo pa ravno takšno, da smo lahko rekli temu tabor. Sej trije šotori se že lahk postajijo okrog tabornega ognja, ne? Letos smo imeli še ta luksuz, da smo dobili hladilnik na parcelo. Štrom pa iz lufta – na srečo se še zdaj ne morjo zmenit, a je Tesla Hrvat al Srb, pol je pa wireless štrom zgleda v obeh državah. 5 nas je bilo, smo se naplezali, nakopali, napili in naigrali kart. Vsega po malo. Pa sonce nas je nakurlo, klasika.

Poletje je šlo mimo kot bi mignil in vsi smo nekaj počeli. Bili smo na Pohorju, v Mislinji se je uredil nov »Tečajniški« sektor, v katerem so štiri (če se ne motim) zelo lahke smeri. Tk so zrihtane, da se lahk učimo nevarnega vstopa – manever, ki zgleda dela največ problemov, lahk se učimo abzajla in vseh ostalih manevrov vmes.

Naš klubski gozdar je postal klubski mizar, z januarjem odpira 2 nova profila na instagramu, tk da dejte mu follow (@RamiG, @PyroPro #pozigalec).

Mal smo zahajali v Kotečnik, za katerega smo ugotovili, da je med vikendi postal bolj natrpan kot Portorož sredi glavne sezone. Ko nimaš opcije parkirat nikjer, potem veš, da je gužva. Kljub vsemu je v Kotečniku potekal še en tradicionalni tabor za otroke, ki ga vsako leto zrihta Perc. Otroci so bili letom primerno razposajeni, enim bolj, drugim manj pa brni med ušesi, občasno se zavrti tudi kakšna viža. Hja, rastejo, nimaš kaj. V Kotečniku in na kmetiji Tratnik vidno uživajo in upam, da bo ta tabor na sporedu še dosti let, čeprav baje plastika postaja fejst popularna.

Janja! Ne moremo mimo tega, da je Janja Garnbret naredila raztur in pokazala kako se stvarem streže. Verjetno lahko rečem, da smo vsi kar malo živčno navijali in kričali ob zmagi. Olimpijske igre in Janjina zmaga so vsaj malo botrovali naši novi stenci, ki jo imamo sedaj v zgornji telovadnici 2. OŠ. Po vseh kolobocijah, sestankih, ponudbah in krizo s financami smo jo le zrihtali. Steno in blazine je častila MOSG, pregradno zaveso, ki je predstavljala dobro tretjino investicije, pa smo s pomočjo sponzorjev sfinancirali sami.

Tukaj se najlepše zahvaljujemo sponzorjem:

Hrastplast, GPROCOM, Gradbeništvo Kuster, Riko, Lesoteka projektiva, SGP Pokeržnik, Alba, Geološke storitve Damjan Pejovnik, Metao, Alfom, Ajtal CBD, GRTA Studio, Komunala Slovenj Gradec, Slorational.

Brez vas bi bolj na škrge dihali.

Bulderco smo zgradili, pred tem sestankovali, gruntali kk pa kaj bi, rihtali stvari levo desno gr dov. V glavnem, zrihtali smo jo. Tisti, ki ste jo že obiskali ste ugotovili, da je dost boljš kot ta stara. Kaj je pa s ta staro? Ja nč, podrli smo jo in je zaenkrat še uskladiščena. Podirali smo jo po etapah in hvala vsem, ki ste prišli pomagat. Kot vsaka na videz precej enostavna stvar, se je tudi tukaj zakompliciralo in nikakor ni šlo gladko. Stena ni hotla it vn iz tste kleti pa če smo hotli tk alpa ne. No, zgodba je tam zdaj zaključena.

Janez, hvala za pranje grifov!

Na novi bulderci je nujno potrebno urediti še kampus board in pa vrata, da bomo lahko potem za stenco skladiščili klubske stvari.

Pa če se vrnemo spet na plezalske podvige.

Letos smo se po dolgem času spet odpravili v Paklenico. V začetku septembra nas je v izvidnico odšlo 5. Smo mogli preverit, če je še vse tk ko je blo včasih. Sam smo ugotovili, da je vse drugač. Skor vse, Žuja v kanjonu je še vedno isto dobra. Splezali smo lahke klasike – Severno rebro, Centralni kamin, Nosorog, Kanjonski. Pri tem smo ugotovili, da če v vodničku piše, da je smer orientacijsko zelo zahtevna, potem tako tudi je. Mi smo si iz lahke trojke naredili malo manj lahek 5c, kar pa ni tk fajn, sploh če je to tretji dan plezanja in če te preganja grmenje nekje nad Velebitom. Je blo pa fajn, tk fajn, da smo rekli, da mormo nujno čez en mesec nazaj. Več pa tukaj: Paklenica, september 2021 – YouTube

Mal pred drugim odhodom v Paklenico sma s Percom šla v Klemenčo peč lest smer Friko. Smer je odlična, midva pa sva v spletu okoliščin bila malo manj odlična. Oba sma se jo spravla lest ne najbolj zdrava, posledično sma se kr mal pajtlala in ne morm rečt da glih ful uživala. Sam sma jo pa. Bo pa treba na pomlad spet it pa jo tk stisnit, da bo voda vn prtekla.

Nekak sem si zborbal zdravje in smo šli, tokrat v mal večji zasedbi, zopet v Paklo. S podmladkom vred nas je bilo tam okrog 20, če pa štejemo regijo in vse koroške klube, pa najbrž čez 100.

Kaj smo se naučili? Nikol več za praznike v Paklo. Da je lažje zlest 6c+ plato, kot pa 6a kamin. Da se lahk poškoduješ tudi na štantu. Da se lahk smer tk zagužva, da si nt tud 12 ur. Da so radijske postaje res zakon, sploh če je gužva in se folk okrog tebe dere: »Janez, podri.« in »Mišo, vuci uže.« Kdo zdaj, kaj?

Kruder, ki je takrat lezel Spomin (in ga tudi zlezel), najbrž ni imel takšnih problemov v smeri.

Skratka, kljub gužvi je bilo kr OK, drugo leto bo še boljš! Plani so 😉

Tkle je, Klančnik je bil 2x v Fontu pa nč ni kaj napisal alpa kake slike pokazal, Mrzli tud ne. Saš je kr dost plezal naokrog, tud Čujo, kejkr uspem zasledit na instagramu.

Zaključila se je tudi šola športnega plezanja, dobili smo (zaenkrat) 5 novih članov. Vsem še enkrat lepo čestitam!

Kaj pa drugo leto?

Občni zbor!, vsekoroški Arco, novi grifi na novi bulderci, nov sektor na Selah, nov AK SG pulover, novi tečajniki, novi vaditelj(i).

To je to, zdaj pa…

Vsem vam in vašim družinam želim srečno, uspešno, dobro zastavljeno, projektov polno, zdravo, mirno, iskreno, iskrivo in veselo 2022! Želim vam varen korak na vaših poteh, mehek in suh pavder, fajn namazane škije, nabrušene dereze in cepine pa same dobre grife v stenah.

Vse dobro!

Nejc

Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.