Iz totega Maribora v SG

Prejšnji vikend sma se z Mihanom – Wilsonom
 odločla da prehodima naše Pohorje po dolge (za po čez je še ostalo). Malo sma počekirala na internetu kk je to davč in če je kje kak opis. Vidla sma, da so pisalo da je okol 60km in da se da to prehodit normalno v enmu dnevu.

Tk sma v soboto zjutraj ob 6:45 štartala iz Maribora na začetku slovenske planinske transferzale. Iz Maribora do Belleuve-ja sma šla po “južni poti” in se že po parih kilometrih zgubla. Ne morš kaj ko je pa tejko tehnike pa različnih programov, ko pol v šumi ne vlečejo pravin te kr pelejo nekam:) Pol sma le začela bol gledat markacije po drevesih in je nama kr šlo. Prvo pavzo sma mela na Arehu, kjer so najo prehiteli 4 tekači, ki so kot sma zvedla na koncu bli že ob 15:00 na Partizanki (to je znanstvena fatastika še zaenkrat al pa kr za zmerom, kdo bi vedo:) Pot sma nadaljevala preko slapa Šumik na Klopni vrh do Peska. Tu sma naredla malo dalšo pavzo, se najedla, spreoblekla pa še vsak pol pira spila, pol pa ga švignala proti Ribniški. Misla sma da boma na Črnem vrhu dol sedla na Jocnovo klop, samo je Mihanu že zmanjkalo vode in sma ga kr šebala naprej do Pungarta. Do sm je še kr nekot šlo, no tut na vlko kopo ni bil problem. Na spusto iz Partizanke na Kremžarco pa je ratal vsak korak bolj zanimiv. Do Kremžarce sma prihodla v 12 urah, tk da sma bla uspešna.

Na začetku si sploh nisma mogla mislit, da bo Kremžarca testa ko nama bo dala “bage”. In res je bla neusmiljena. Do Slovenj Gradca do čajnice, kjer sma rekla da grema na pir sma rabla celo uro in pol:) Tak je ko nisi navajen tk davč hodit, samo je blo kljub temu super!

Ka bo naslednja tura, bomo pa še vidli:)

Uživajte!