poročilo Nejca Čuješa:
Malce pozno vendar bolje kot nikoli.
V nedeljo 13. oktobra smo se ekipa treh ( Grega Lačen, Dejan Britovšek in Nejc Čuješ ) odpravili na super športno plezalno ekshebicijo na Kalymnos.
Odločili smo se za let z letalom iz Bologne . Cena letalsjke karte je bila cca. 30 eur + prtljaga + letalske pristojbine + pitaj boga je na koncu naneslo na cca 100 eur. Leteli smo na Kos, kjer je bil pristanek kar adrenalinski. Ne bom omenjal da smo 4 ure krožili nad letališčem. Zaradi močnega pritličnega vetra se tlom nismo mogli niti približati. Tukaj se je drama šele začela. Navsezadnje sta se nam vžgala še oba motorja, in takrat smo vedeli da je to to.
Kasneje smo le pristali, pilota sta se katapultirala in naša dva vedra, veliki alpinist in veliko vedro sta sedla za komande boeinga 777 in varno pristala.
Šibnemo z letališča s taksijem proti pristanišču kjer nas je čakala ladjica za zadnjo pot preko morja do navijaških tuf, kapnikov, stalaktitov in stalagnitov in vseh ki še stojijo in bodo stali tam. Pa bi tudi ta bila res skoraj zadnja. 5 metrski valovi so pljuskali čez barko, puncam so se dvigovala krila, vsa mokra so si zakrivala svoje intimne predele, češ tukaj me še ne smejo videti gole. Bili smo takorekoč na poti do ponovitve zgodbe o titaniku. Dva na palubi sta že razprla krila, in se prepustila močnemu vetru na palubi, iz daljave se je že slišal glas Celine Dion..
….nekako smo se rešili, seveda spet s pomočjo dveh velikih ali due Grandi.
Ne vem, ka so ti Črnjani dali za pit al pa za kadit, sam tti vaši letalski podvigi niso glih najbolj verjetni, še manj pa to, da si ti sposoben več kot 5 metrov visoko zlezt:)