2020.

A bo že konc, al se bomo zbudili v sveže zasneženo jutro, ura bo 7.42, datum pa bo kazal 32.12.2020? Menda pa ja ne.

Pozdravljeni vsi skupaj. Nekaj časa se nisem oglasil, ker pač… razlogi ?  Razmišljal sem, kaj napisati za nekaj mesecev nazaj, pa sem ugotovil, da bi bilo najbolje, če povzamem celo leto…

No, tako je bilo. Začetek leta je bil precej obetaven, začeli smo s šolo športnega plezanja za odrasle, organizirali smo tekmo Vzhodne lige v hitrostnem plezanju, treningi so se pričeli na polno. Luštna stvar je bila tudi zima, ki je omogočala plezanje v skali in zaradi tega nas je blo kr polno povsod. Treningi so se odvijali, kolikor pač so se lahko, saj je sezonski pojav gripe (takrat smo jo še tako imenovali zgleda) zdesetkal vrste naših najmlajših.

Člani smo plezali po plezališčih in plezalnih centrih, kolikor nam je dopuščal čas pa tudi zunaj.

In potem je prišla tiho, iz daljnih vzhodnih dežel, v paketkih iz Alibabe… 😀 Naša ljuba, preljuba Roni. Ma, morš ji dat ime, da ni tk brezosebno. Pa smo potem bli malo doma, malo ne, malo smo se prilagajali, potem smo se morali fejst prilagajati. Pa so nam zaprli klubske stene, plezališča, plezalne centre. Pošle so zaloge wc papirja in fingerboardov. Js sem si za vsak slučaj 3 kupo, ker ka pa veš, kdaj ti kaj prav pride. Vsi so začeli na polno trenirat in na poti na Kremžarco sem lahko celo srečal sošolca iz OŠ, za katerega nikoli ne bi rekel: »Ej, a veš un, ko je ful rad lavfal pa nasploh telovadil,« zdaj pa on trenira za K24, ker itak nima kaj drugega za delat.

Pa ok, mi smo še vedno nekak našli neke luknje in sive cone, sej vreme je pa tudi blo ok in smo se pač resnično vsi preselili med kamne. Sele so zaživele, je bil res cel žur.

Ljudje so se zaprojektirali in moram povedat, da smo v 2020 vsi zlezli nekaj, kar nam prej še ni uspelo.

Maja se je vse razživelo in normaliziralo, organizirali so se tabori, šli smo v Rovinj, pa otroci na tabor v Kotečnik, naredili smo bulderaški trip v Val Daone (ta prispevek sem še zdaj dolžn), kjer smo preizkušali tudi gurmanske specialitete. Vmes smo odprli še plezališče v Mislinji, imeli smo klubski piknik. Skratka, družili smo se. In če dovolite, da malo zaidem s teme in se pohvalim… Js sem bil celo na enem koncertu! V živo!

Poleti smo še mal porihtali našo stenco, spucali grife, nazaj našravfali in pripravili za treninge… No pa je blo dopustov konec, z dopustom je končala tudi naša ljuba Roni, z njo pa je z dopusta prišlo tudi vodstvo naše domovine, kar je prineslo nove odloke in spremembe odlokov vsake 2 uri. Pa smo se zopet trudili, prilagajali… Uspeli smo celo štartati s šolo športnega plezanja, ki smo jo hitro preselili v skalo, tečajnikom pa je to bilo čisto super… dokler nam niso prepovedali druženja, drugič.

Vmes so tamali enkrat septembra sodelovali s svojo točko na otvoritvi športnega parka Janje Garnbret. Jap, tudi Janja je bila tam in valjda so bili vsi zelo navdušeni, tk da je bla ta zadeva res super.

In smo spet plezali malo za sebe, nekaterim je postalo všeč celo plezanje s čelkami na glavi, po temi. V sili še pač hudič muhe žre in morm rečt da je kr zabavno. Vztrajali smo, dokler res ni bil prehud mraz.

Nekje vmes sta Janez in Žužel naredila izpite za opremljevalce smeri. Našla se je nova skalna gmota in Malek se je konkretno lotil urejanja bodočega novega sektorja na Selah (beri: odločil se je, da ga ni balvana, ki ga ne more raztrgat narazen). Svojo zbirko motornih žag bo dopolnil z udarnimi kladivi…  Perc je spucal dobršen del C sektorja na Selah. Klančnik je zlezel svojo prvo 8c smer, Žiga svoj prvi 7c. Maček je zlezel Murija v Topli, Boštjan in Janez sta kr veselo lezla, kjer se je pač dalo in je bilo dovoljeno.

Tudi otroci so bli kr pridni in nabrala se je lepa bera smeri za vse, predvsem pa so bolj kot ne zlezli vse kar se je dalo zlest na Selah.

Pa da ne bom preveč dolgovezil. Js upam, da bo 2021 najmanj toliko uspešno, kot je bilo 2020. Vsem članom kluba in vašim družinam želim zelo lepo in srečno, predvsem pa zdravja polno leto 2021! Iskreno upam, da se bomo lahko čimprej srečali in si v živo povedli kak vic, si stisnili roke in šli na kak pir. Predvsem pa upam, da se čimprej srečamo v enem od plezališč. Srečno 2021!

In če zaključim v stilu Perice Jerkovića: »2020, ti si… v redu.«

Dopisano kasneje:

Malek sporoča, da je podrl en balvan, oziroma z njegovimi besedami: “Pr….a je končno padla.”

Komentiraj

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.