Bivši tečajniki smo imeli ta vikend v celoti plezalni. V soboto smo se v Kotečniku pošteno borili. Spoznali smo dve novi vrsti smeri, ene so bile “nesplezljive”, druge pa “nenavelčljive”. Ženski del je odkrival čisto nove vstopne tehnike. Rahlo so sicer spominjale na vzhodno-nemško filmsko industrijo, pa vseeno. Simona se je uspešno povzpela na “Frančkovega takratkega”. Sreča je bila neizmerna.
Zaznani so bili tudi indici, da je pri vzponu do Kotečnika, ob neugotovljen času, na neugotovljeni lokaciji, pri neugotovljeni osebi, od silnega napornega prišlo do bruhanja.
Borbena je bila tudi nedelja. Buncove skale v okolici Slovenske Bistrice so svojevrsten izziv. Skala je gladka, navpična, gnajs, spominja na granit in z veseljem, za ranjeno samozavest, smeri dodaš težavnost +1. Stena je zares unikatno atraktivna in kar kliče po ponovitvi.
Na mestu je iskrena zahvala Percu za korektno izpeljan tečaj in vloženemu trudu, ki je daleč presegel nujni angažma.
In naj se naše smeri čimvečkrat srečajo.
Boštjan
