Zbrala se je lušna ekipa.
In smo odpeketali na Okrešelj.
Sončen vikend. Fajna družba. Simpatična skala.
Kaj še hočeš lepšega 😉
Večerni prihod. Vršaci v soju zahajajočega sonca.
Perca ob prihodu na goro najdli delovnega.
Mmmmm.Zajtrk v naravi.
Le kaj bi brez jutranje kave?
Lan. Naš zvesti plezalni spremljevalec.
Tudi Janez je pokazal svoje delovne mišice.
Nizek štart proti stenam. Kak pa LEPO je!!!
Bjutiful natura…
Pa iiiiiiiii.
Bojni posvet.
Sledimo markacijam, da se ne zgubimo;)
Tja, pa tam, pa tu, al!
Snegec.Pa rožce.
Percova najnovejša modno usklajena plezalna kolekcija;)
Lan obožuje sneg.Pa rožice tut.
Akcija.Gremo naši.
Vita napada skalco.
Plezam.Plezaš.Plezamo.
Mal počitka. Pol pa v dolino domov.
No, pol ko ste šli vi v dolino, sva z Vito in seveda najbolj pridnim Lančnom sfurala še pol kubika šodra za estrih v tanovi bajti in ravno, ko sem si odprl zaslužen pir in mi je v nos prišel vonj po pečenih ražnjičih, čevapih in faflcah, prileti klic, da sta dve gospodični iz presvetle Ljubljane obstali v Vzhodni smeri v mali Rinki. No, pira nisem spil, čevape pa na hitro pogoltnil med pripravljanjem opreme za reševanje…hajdi v breg in po 6 urah, ki so bile začinjene z raznimi prigodami – beri poletom Daisy čez naju z onemoglo na poti čez Turski žleb – ob 3 zjutraj spil pir…
No, tistih 6 ur je polepšal nasmeh in olajšanje obeh onemoglih, ko sem kot božiček iz kamina v soju čelne svetilke priabzajlal do njiju…
…hm, verjetno sem jaz njima še bolj polepšal večer kot one meni…
mi je pa skoz odzvanjalo v glavi..”…nocoj so zvejzde res krasne…” in res so bile!