V soboto, 11.2. 2017, se je v Slovenj Gradcu plezalo, navijalo in vriskalo kot že dolgo ne! Zgodila se je namreč prva tekma Vzhodne lige v hitrostnem plezanju. Prireditelj prvenstva Zbor plezalnih klubov Vzhodne lige je v navezi z organizatorjem Alpinističnim klubom Slovenj Gradec in vodjo tekme Tomažem Žužlom, tudi tokrat poskrbel, da je tekmovanje minilo v sproščenem vzdušju, hkrati pa je bil visok nivo odlično izpeljane tekme primerljiv z državnim prvenstvom.
Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju namenjeno mlajšim kategorijam, cilj prvenstva pa približati tekmovalno vzdušje najmlajšim tekmovalcem, torej tistim, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami, za kasnejši lažji prehod na tekme državnega prvenstva, lahko preberemo na spletni strani www.climbers.si, kjer so objavljeni tudi vsi rezultati ( link) minule tekme. Tekme v Slovenj Gradcu se je udeležilo kar 239 otrok, iz preverjenih virov pa smo izvedeli, da bi se jih še več, če jih ne bi doma zaustavila gripa ali kakšna druga bolezen. Športno plezanje zadnja leta v Sloveniji dosega vedno večji razcvet in lokalni klubi morajo pogosto, bodisi zaradi pomanjkanja strokovno usposobljenega kadra ali slabe /premajhne infrastrukture žal zavračati otroke, ki bi se želeli vpisati v tečaj plezanja. Tudi v Alpinističnem klubu Slovenj Gradec je letos vpisanih kar 65 otrok, kar je zgornja meja, kolikor jih uspeta sprejeti naši dve umetni steni oz stenci ( oz. »bulderca« in stena).
Da pa lahko v prihodnje pričakujemo še več zanimanja za ta čudovit šport, gre skupaj z vrhunskimi uspehi naših plezalcev pripisati tudi temu, da se bo leta 2020 v Tokiu prvič v zgodovini Olimpijskih iger, kot del olimpijske športne družine, premierno, poleg baseballa, karateja, rolkanja in deskanja na valovih, predstavilo tudi športno plezanje. In sicer v kombinaciji težavnosti, balvanov in hitrosti. Hitrostne discipline v Sloveniji na najvišji ravni do sedaj še nismo gojili, ob tem pa mnogo naših športnih plezalcev in plezalk kritično meni, da bo ta olimpijska kombinacija drastično spremenila športno plezanje kot ga poznamo, saj čar plezanja ni v hitrosti, po vedno istih oprimkih in naklonu stene, temveč v iskanju vedno novih rešitev in gibov v steni, če povzamem besede našega najuspešnejšega plezalnega para Janje Garnbret in Domna Škoflica.
Kakorkoli, če so že pomisleki glede olimpijske kombinacije treh med seboj tako različnih tekmovalnih disciplin, ki vsaka zase zahtevajo specializacijo, zelo na mestu, pa pomislekov, da je bila izbira tekme v hitrostnem plezanju v Vzhodni ligi dobra odločitev, po uspešno izpeljani tekmi v Slovenj Gradcu, ni. Otroci, ki se lažje in hitreje navadijo na spremembe kot pa odrasli, so tekmo v hitrosti, ki je bila tudi zanje novost, saj se je prejšnja leta tekmovalo zgolj v težavnosti, na »flash« in z varovanjem od zgoraj, zelo dobro sprejeli, predvsem pa je bila tekma atraktivna tudi za številne gledalce.
In kakšna so bila tekmovalna pravila sobotne tekme v hitrostnem plezanju? Najprej naj povemo, da sta tekmi sodila glavna sodnica Urška Cigler in pomožni sodnik Nejc Mrzel – Mrzli iz AK Slovenj Gradec., kateri je bil tudi zadolžen za ukaz: »Pripravljena, pozor, zdaj!« V ne-tekmovalnih kategorijah (mlajši cicibani in cicibanke) , kjer ni končne razvrstitve, se izvedejo samo kvalifikacije, ki so sestavljene iz dveh krogov. Vsak tekmovalec se je tako pomeril v dveh smereh, ki sta bili enako dolgi in podobne težavnosti. Zgodilo se je tudi, da kateri od tekmovalcev ni imel para in se je pač pomeril sam s seboj, kar pa je bilo vseeno zanimivo, so mi v ogrevalni in »afterparty« coni, zatrdili otroci.
Kako se spopade s steno, sta mladim tekmovalcem demonstrirala postavljavca smeri (še vedno dokaj brhka in ne povsem zarjavela) Tomaž Žužel , slednji je tudi najbolj zaslužen za uspešen potek tekme v Slovenj Gradcu in Rok Klančnik. Smeri sta se najprej lotila v počasnem posnetku, potem pa še v šprintu in tako dokazala, da sta še zmeraj kos psihičnim pritiskom plezanja pred publiko.
Največji dovoljen čas plezanja (za eno smer) je bil tokrat 90 sekund, čas pa smo merili na stotinko natančno, v primeru zdrsa ali »zanihljaja« na vrvi, se mladega plezalca ni ustavljalo, temveč je lahko nadaljeval s plezanjem do vrha, kjer je s pritiskom na stikalo ustavil merjenje časa.
V kvalifikacijah so se tekmovalci razvrstili po seštevku časov iz obeh smeri, finalni del pa je bil sestavljen iz osmine finala, četrt finala, polfinala in finala, kjer pa se je tekmovalo na izpadanje. Naj še povemo, da hujših tehničnih incidentov tudi tokrat ni bilo (vsaj ne v času uradnega poteka tekme) in da so tekmovalci domov odšli s širokim nasmehom na licih, z medaljo okrog vratu ter praktično nagrado. Za pomoč pri uspešno izpeljani tekmi organizator AK Slovenj Gradec še posebej zahvaljuje vsem svojim članom, staršem in trenerjem, ki so pripeljali svoje otroke, ter sponzorjem, brez katerih bi tekmo težko izpeljali na takšni visoki ravni. Najlepša hvala vsem!
Sponzorji:
Slo Rational, Kostmann, Alba, Stroka, Acron, GPROCOM, Miheu, Hrastplast, Davidov hram, Pekarna Radlje ob Dravi.
Napisala: Maša Čas Zajc