Rovinj

Spet je blo fajn…

Pozno samo kar se tiče koledarja, smo letos izvedli plezalni tabor v Rovinju. Kar se tiče vremena, temperatur za plezanje in kopanje, razpoložljivosti smeri, ki so bile na voljo za plezanje in vsega ostalega pa “right on time!” kot rečejo naši angleški prijatelji.

Takrat ko nas je bilo največ, nas je bilo celo šestnajst, vključno s klubskim psom in najmlajšim članom Vorancom – sinom Lene in Joca. Logistika tokratnega tabora je bila res zahtevna, pa niti ne toliko zahtevna kot naporna. A kot ponavadi se je tudi zdaj vse dobro izteklo….pa da gremo po vrsti:

hrana je bila odlična; ribe, ribice in ribičice so kar same skakale v grlo, sveže iz morja od nočnega ulova in popoldanskega žara, še bolj ob glasbi z naslovom Ribi ribice ribice – lahko si jo ogledate tudi na lastne oči ( ali ušesa) na Youtubu – a za posledice ob poslušanju ne odgovarjamo. Morda ni odveč opozorilo: ” Pred ogledom se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom,….”

glasba je bila odlična – razen zgoraj omenjega komada, ki itak ni glasba; tudi jaz kot zapriseženi anti uporabnik elektronskih naprav moram priznati, da kadar pa pod smerjo iz takih mičkenih zvočnikov zaigra kak dober R&R kot na primer The Black Keys ali celo AC/DC, grifi nenadoma postanejo večji, stena manj strma in varovalec bolj pozoren in nasploh vse postane super in fajn. “Awsome!” bi verjetno rekli temu srednješolci.

plezarija je bila odlična; senca je trajala celo do druge ure popoldan, gužve ni bilo, za suhe prste pa je poskrbela še rahla sapica, ki je nežno vlekla čez skalovje. No, seveda je tudi kateri malo zašvical, koga pa je tudi malo prijelo sonce…

morje je bilo odlično; meduze so ostale v Italiji, gliserji na varni razdalji, morski ježki so se umaknili opoldanski vročini v globine, dobili smo celo svoj košček plaže, kamor smo lahko položili svojo brisačko in v bližini je bil bar, v katerem so prodajali hladno pivo….

družba je bila odlična; vsak je prispeval svoj del, eni s kuhanjem, eni s pomivanjem, eni s smehom in drugi s svežimi sardelicami, Lan z lačnim pogledom in Sašo s školjkami, vsi pa s plezanjem in dobro voljo ter obilom…..vsega pravzaprav.

O tem, da so se eni hladili ( greli?) v kadi s steklenico šampanjca v rokah, drugi kadili na strehi, tretji pobijali komarje in četrti prinašali potapljaške maske od doma, da ne bo dolgčas, peti lulali po dekcah – da ne bo pomote, Voranc je star šele leto dni, šesti pili pivo in sedmi sklepali poslovne kupčije pa ob tabornem ognju na naslednjem taboru, zboru, srečanju ali plezariji.