31. November…
Medtem, ko so se čarovnice pripravljale na svojo veliko noč, je Tomaž na svojo čudežno letečo preprogo naložil Martino, Natalijo in mene, ter nas popeljal med oblaki do skrivnostnega dvorca, ki se zlovešče bohoti nad malim mestecem, po imenu Dravograd . No ja, vsaj tokrat je bilo tako 🙂
Javni zavod Dravit, je na ta večer organiziral zabavo v čast vseh čarovnic in čarovnikov, predvsem pa je bilo ogromno zabave za otroke, očitno z enim samim razlogom – da si čarovnice in ostale pošasti dodobra nagledajo, koga bodo zvlekle v večni spanec, HAHAHA!
Pokopališče, vampirji, čarovnice in pošasti, klet strahov, krotilci ognja, ples zombijev, koncert in pa – ja zakaj le pišem ta sestavek – TEMNI STOLP POGUBE (predstavljajte si tole tako, odmevajoče, s tuljenjem volkov v ozadju in črno, črno nočjo)
V Dravograd so torej pripeljali mobilno steno, kot eno od atrakcij za vse male pogumneže, da bi se jih vsaj malo utrudilo, da bi starši lahko imeli vsaj eno mirno noč v letu.
Sprva naj bi šla z Natalijo sama, le gola sreča je hotela, da sta imela čas tudi Tomaž in Martina, sicer bi zadeva potekala precej klavrno. Proti pričakovanju, bi še kak par rok prišel prav, pa ne za čarovničin bograč…
Kljub napačnemu nahrbtniku in dodatni vožnji, smo nekaj minut čez peto le začeli v polni postavi.
Martina je opremljala mlade junake, Tomi, Tajč in jaz pa smo jim pomagali premagovati temni stolp pogube, iz katerega se je vsake toliko dvignila smrdljiva krvava para, najbrž vsakič, ko je otrok zlezel do vrha in nesrečno padel v kotel čarovnice… recimo Marijane.
Zadeva se je zaradi ogromnega števila otrok malo zavlekla, a kljub ledenemu pišu, ki je vlekel iz struge Drave, kar dobro minila. Plezalci od treh, pa nekje do najstniških let, so pogumno opravili svojo nalogo in pregnali čarovnico iz stolpa.
Kar srečen sem bil, ko se je zadeva končala in sem se lahko vsaj malo pogrel z mlačnim zakuhančkom.
Naslednje leto – obvezno pripeljat otroke!
