Ena stvar se zaključi, začne se nova….zaključimo en izpit in stopimo eno stopnico višje, dosežemo en nivo višje in segamo za naslednjim…Kaj prinese nov nivo? Smo kaj boljši? Znamo naslednji dan kaj več? Smo naslednji dan, ko se zbudimo, večji, lepši, boljši plezalci, plezamo bolj varno? Smo bolj odgovorni, bolj zreli, bolj odrasli?
Čeprav smo na izpitu pokazali vse tako kot je treba, je to garancija, da bomo to storili še naslednjih x-krat, ko bomo sami na vrhu smeri, ko bomo varovali našega neizkušenega kolega, ki ga hočemo navdušiti za plezanje ali ko bomo šli plezat s svojim otrokom?
Osebno menim, da moramo vedno učiti in biti učeni. Vedno moramo biti na obeh straneh, da poslušamo in vemo, kako je biti poslušan. Obe strani prinašata s sabo odgovornost. Do sebe, do učitelja, do slušateljev, do odgovornih, do predsednika kluba, do staršev, do otrok,….
Naziv je ponavadi samo prazna škatla…tudi če jo še tako olepšamo na zunaj, da je vsa svetleča in bleščeča in sijoča, brez vsebine je še vedno samo prazna škatla, prazen okvir, brez vsebine, brez izkušenj…brez dejanj. Na nas je, s čim jo napolnemo!
Naziv prinese tudi odgovornost…sedaj to znam, moram to znati, znati to pokazat, znati to izvajat, znati to učit….znati to varno počet…NASTOPATI ali kot rečejo po angleško TO PERFORM!
Sam sem pred kratkim položil črn pas Shotokan karate in moram priznati, da me je sedaj strah….ker moram sedaj vedno, ko si privežem to črno cunjo okoli pasu, “nastopiti” tako kot se spodobi za to črno cunjo. Brezhibno, ponižno, tehnično pravilno, čista tehnika, primerno obnašanje, spoštovanje,….First time, every time. To pomeni, nič več mencanja, nič več izgovarjanja, nič več “na pol” ali ” z mehkim”…
Ja, sedaj se učenje šele začne!
Neglede na to, ali je to plezanje, karate, faks, služba….prvi dan, ko se začnemo učiti, najhitreje napredujemo, ker ne znamo nič….po 10 letih učenja….znamo veliko…napredujemo pa…p.o.č.a.s.i…..
Pravilo 10 000 ur, da dosežemo mojstrstvo v nečem, tako v grobem pomeni nekje najmanj 10 let dela 4-5x tedensko. Torej, škatla bo prazna, če je ne napolnimo z 10 leti…dela, ne besed.
Mi smo nekaj malega natrosili v to škatlo izkušenj z zaključnim taborom letošnjega tečaja športnega plezanja v Rovinju pretekli vikend.
